Slovenski šolarji so pri branju, naravoslovju in matematiki najslabši doslej
Slovenija
Slovenija
Slovenski šolarji ob koncu osnovne šole so v mednarodni raziskavi PISA 2025 dosegli nižje rezultate kot pred tremi leti. Slabši so v bralni, matematični in naravoslovni pismenosti. V sindikatu Sviz pozivajo k ureditvi ustreznih razmer za izobraževanje.
Medtem ko so slovenski 15-letniki pred tremi leti za povprečjem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) zaostajali le na področju bralne pismenosti, na področju matematike in naravoslovja pa so bili nad povprečjem, pa tokratni rezultati kažejo, da poleg bralne pismenosti za povprečjem zaostajajo tudi pri matematiki, pri naravoslovju pa so okoli povprečja.
"Povprečni dosežki v Sloveniji so bili leta 2025 nižji kot v katerem koli ocenjevanju pred letom 2022," navaja OECD. Že leta 2022 so se slovenski 15-letniki na vseh treh področjih raziskave odrezali slabše kot v letu 2018.
Pri naravoslovju je slovenski povprečni dosežek v najnovejši raziskavi 484 točk, kar je 16 točk slabše kot leta 2022. Povprečen slovenski dosežek pri matematiki je s 485 točk v letu 2022 zdaj zdrsnil na 460 točk. Medtem ko so leta 2022 slovenski mladi pri bralni pismenosti dosegli 469 točk, so leta 2025 dosegli 445 točk.
Na vrhu ostajajo azijske države
V preizkusih, povezanih z raziskavo, je sodelovalo 760.000 mladih iz 91 držav in ozemelj. Tako kot že pri predhodnih testiranjih so tudi tokrat na vrhu raziskave glede na vsa tri zajeta področja, pa tudi na novo dodano računalniško reševanje problemov, azijske države. Štiri kitajske province in metropole Peking, Šanghaj, Džjangsu in Džedžjang zasedajo prva mesta na področju matematike in naravoslovja, medtem ko pri bralni pismenosti prednjači Singapur.
Lestvico najboljših dopolnjujejo Macao, Tajvan, Japonska in Južna Koreja. V prvo deseterico sta se na vseh treh področjih uvrstili še Estonija in Velika Britanija. Na naravoslovnem področju so med desetimi najboljšimi tudi Kanada, Nova Zelandija in Avstralija, na matematičnem Švica, na bralnem pa še Irska in Nova Zelandija.
Tokratna raziskava ugotavlja najslabši povprečni rezultat doslej. Medtem ko se dosežki pri znanosti v precejšnji meri ohranjajo, je padec izrazit pri branju in matematiki, je dejal strokovnjak za izobraževanje pri OECD-ju Eric Charbonnier. Najslabši, zlasti z vidika desetletnega obdobja (med letoma 2015 in 2025), so bili rezultati na področju bralne pismenosti.
To pri OECD-ju izpostavljajo kot še posebej skrb vzbujajoče, saj z branjem učenci spoznavajo večino šolske snovi. Organizacija padec pripisuje več dejavnikom, od preobrazbe bralnih navad, povezanih z razširjenostjo zaslonov, upada zanimanja za branje pri mladih do sprememb v odnosu do šole po pandemiji koronavirusa. Opažajo, da imajo učenci veliko več težav pri odgovarjanju na vprašanja, ki terjajo kompleksne kognitivne procese, razmislek, branje daljših besedil in koncentracijo.
Sviz poziva k sistemskemu reševanju kadrovskih težav
V šolskem sindikatu Sviz pristojne pozivajo, naj se prednostno lotijo sistemskega reševanja pomanjkanja kadra ter zagotovijo ustrezne razmere za kakovostno javno izobraževanje. Pričakujejo tudi, da se bodo izognili poenostavljenim interpretacijam ugotovitev ter nedomišljenim in rokohitrskim rešitvam, ki pri tako zahtevnih vprašanjih ne morejo zagotoviti trajnih izboljšav kakovosti javnega izobraževanja.
Opozorili so, da po podatkih iz tokratne raziskave PISA namreč le 17,5 odstotka slovenskih učencev obiskuje šole, katerih ravnatelji ocenjujejo, da pomanjkanje učiteljev ne ovira izvajanja pouka, povprečje OECD-ja pa je 28,8 odstotka. Kot so navedli, se je kazalnik pomanjkanja učiteljev v primerjavi z letom 2022 v Sloveniji še poslabšal, medtem ko je bilo v povprečju OECD-ja zaznano izboljšanje.
V Svizu opozarjajo še, da kakovost javnega izobraževanja ni samoumevna, ampak da sta njeno ohranjanje in izboljševanje neposredno povezana z ustreznim vrednotenjem vzgojno-izobraževalnega dela. "Tudi OECD v svojih analizah poudarja pomen privlačnosti učiteljskega poklica ter pogojev, ki omogočajo pridobivanje in ohranjanje ustrezno usposobljenih zaposlenih," so dodali.
Slovenija del raziskave od 2006
Mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti PISA, ki se izvaja pod okriljem OECD-ja, poteka v triletnih ciklih. Slovenija v njej sodeluje od leta 2006. To je obsežen in dolgoročen projekt primerjanja znanja in spretnosti 15-letnikov iz držav članic OECD-ja ter držav partneric, z njo pa sledijo znanju na področjih naravoslovne, matematične in bralne pismenosti in opazujejo učinke sprememb v šolskem sistemu.
Sorodne novice
Sorodne novice
Rončević: Odpravili bomo devetletko, v prenovljeno osemletko prvič v šolskem letu 2028/29
PISA 2025: Slovenski 15-letniki slabši pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti
Slovenija
Slovenija Rončević: Odpravili bomo devetletko, v prenovljeno osemletko prvič v šolskem letu 2028/29
PISA 2025: Slovenski 15-letniki slabši pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti
Slovenija Predsednica Nataša Pirc Musar se ne bo srečala z zunanjim ministrom Izraela
Pred odprtjem veleposlaništva Izraela in obiskom zunanjega ministra te države
Slovenija Sindikati predlagajo ukrepe za dvig dohodka vsem zaposlenim
"Smo proti temu, da bi politika dajala tistim, ki imajo 7500 evrov mesečne plače"
Slovenija UKC Ljubljana bo vzpostavil testno pasivno zaščito pred brezpilotniki
Pilot helikopterja: Brezpilotni letalnik je za posadko resen incident, saj izgubljamo čas
Source: original · archived on viral-news.eu